Na območju današnjega vevškega ribiškega okoliša verjetno ribarijo že od nekdaj. Pisni viri pričajo, da so tamkajšnje vode v obdobju visokega in poznega srednjega veka pa do sredine 18. stoletja pripadale, med drugimi, vicedomskemu uradu in deželnemu glavarju. V njih so v tem času lovili še krakovski ribiči, v Slapah, Fužinah in Sneberjih pa so bile ribiške hube. Ribiška bratovščina je bila takrat pod nadzorom kneza in najvišjih predstavnikov duhovščine, lovili pa so z mrežami. O Ljubljanici in njenih ribah je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, ki je izšla v Nemčiji 1689 leta.
Le stežka si zamislimo težave posameznika, v katere je lahko zabredel, če je lovil brez dovoljenja. O razmeroma svobodnem ribolovu, kakršnega poznamo danes, včasih ni bilo ne duha ne sluha. Vse do konca 19. stoletja, ko so bile politične razmere v takratni Avstro-Ogrski monarhiji pripravne za ustanovitev Ribarskega društva za Kranjsko, kar se je s potrditvijo deželne vlade zgodilo leta 1880. Članstvo v društvu je z leti naraščalo, ribiči pa so že lovili z ribiškimi palicami za svoje veselje. Na Studencu med današnjimi Fužinami in Poljem v Ljubljani so imeli ribiči že leta 1882 vališče in ribnik za vzrejo rib, ob potoku Besnica, ki ga je odstopil baron Codelli, pa je bilo še drugo vališče.
Poznali so dovolilnice, praviloma so lahko lovili samo s trnkom in eno ribiško palico, najmanjše lovne mere in varstvene dobe so bile že nekaj vsakdanjega. Takratne Ribarske zadruge so se preoblikovale v ribiška društva, leta 1955 pa so vode razdelili na ribiške okoliše. To je bilo leto, ko se je rodila RD Vevče.
Ustanovne seje se je udeležilo več pobudnikov, med katerimi so bili tudi Nande Kompare, Ludvik Groznik, Anton Ham in Avgust Grčar. Ti možje so postavili temelje zdajšnje RD. Iz zapisnika s 1. marca 1955 je mogoče razbrati, da so se na prvi redni seji ukvarjali z določitvijo datuma občnega zbora, pregledom števila članstva, vlaganjem mladic in drugimi zadevami. Prvi predsednik je bil Nande Kompare, z njim sta tesno sodelovala gospodar Avgust Grčar in blagajnik Anton Ham.
V prvih letih poslovanja je RD upravljala z Ljubljanico od zapornic v Ljubljani do izliva v Savo in z odsekom Save do Litije, z Gruberjevim prekopom od zapornic do sotočja z Ljubljanico, z Dobrunjščico in Besnico. Zdaj je Sava izvzeta iz njihovega upravljanja, Ljubljanici in potokom pa se je leta 2001 pridružil še lično urejen manjši ribnik pod Debnim vrhom pri Zalogu (več o revirju lahko preberete v Ribiču, 4/2015).
Zgornje besedilo smo pretipkali iz članka Vevški ribiči ostajajo borci za Ljubljanico, ki ga je napisal Jure Ušeničnik Schifferstein in objavil v Ribiču 9/2015.